Jablana Jonagold – Klasika z bogatim okusom
Jonagold je jabolčni kultivar, ki je bil vzgojen leta 1953 na univerzi Cornell v ZDA. Gre za križanca med sortama Zlati delišes in Jonatan, zaradi česar združuje najboljše lastnosti obeh sort. Plodovi so večji in slajši, s tanko in gladko kožico. Osnovna barva plodov je rumena, pokrivna pa rdeča, zaradi česar so jabolka vizualno zelo privlačna.
Jabolka Jonagold dozorevajo konec septembra, kar omogoča hitro dostopnost na trgu. Plodovi so sočni, z blagim kislim okusom, zaradi česar so izjemno osvežujoči. Barva mesa je svetlo rumena, meso pa je sočno in čvrsto. Sorta je poznana po svoji bujni rasti in rednem rodnosti, s plodovi, ki se odlikujejo po velikosti in odličnem okusu.
To jabolko je idealno za skoraj vse namene predelave – od sokov, kompote, jabolčnega pireja, do jabolčnih pita in marmelad. Če pa želite doseči najboljše razmerje med sladkostjo in kislostjo, priporočamo kombiniranje z nekoliko kiselkasto sorto, kot je Topaz.
Jonagold je zelo občutljiv na spomladanske pozebe in zimski mraz, zato je pomembno, da je posajen na primernih legah, kjer bo zaščiten pred ekstremnimi vremenskimi pogoji. V kleti lahko plodovi ostanejo sveži do decembra, v dobri kleti pa tudi do januarja. V hladilnici so primerna za shranjevanje vse do maja.
Zaradi svoje kakovosti in vsestranskosti je Jonagold ena najbolj priljubljenih sort jabolk, ki prepriča z odličnim okusom in vsestransko uporabnostjo v kuhinji.
Gojenje breskev
Breskve zahtevajo specifične pogoje za optimalno rast, saj uspevajo le v omejenih podnebnih in talnih razmerah. Najbolj jim ustreza suho podnebje, kar pomeni, da najbolje uspevajo v obalnih in vinogradniških legah, kjer je več sonca in manj vlage. Prav tako imajo raje globoka peščeno-ilovnata tla, ki omogočajo dobro odvodnjavanje.
Lega z nevarnostjo pozebe, težkimi in mokrimi tlemi ali senčni predeli ni primerna za gojenje breskev, saj so te rastline občutljive na mraz. Spomladanske pozebe so še posebej problematične, saj breskve pogosto zacvetijo že marca, in če temperature padejo pod -4 °C, to povzroči poškodbe cvetov, kar vodi v izgubo pridelka.
Za uspešno gojenje breskev je pomembno tudi, da podnebje ne vključuje prekomernih padavin pri temperaturah pod 16 °C, saj vlažni pogoji spodbujajo razvoj glivične bolezni, znane kot breskova kodravost. Za dozorevanje pridelka so potrebne višje temperature, saj breskve najbolje uspevajo v poletni vročini med 20 in 30 °C.
Hranilna sestava breskev
Breskve so izjemno sočen sadež, saj kar 89 % njihovega mesa predstavlja voda. Srednje velika breskev, ki tehta približno 100 g, vsebuje le 46 kilokalorij in skoraj 2 grama prehranske vlaknine. Čeprav breskve ne vsebujejo večjih količin vitaminov ali mineralov, so bogat vir antioksidantov, predvsem antocianinov, ki breskvi dajejo značilno rdečo barvo.
Za optimalno shranjevanje breskev so najboljši pogoji pri temperaturi 0 °C in visoki vlažnosti zraka. Zaradi hitre pokvarljivosti je priporočljivo, da jih porabimo v dveh tednih od nabave. Če jih ne uspemo zaužiti v tem času, jih lahko konzerviramo ali predelamo v različne izdelke, kot so kompoti, marmelade, sokovi, pite in podobno.
Breskve so eden tistih sadežev, brez katerih si poletje težko predstavljamo. So okusne, sočne in zelo osvežilne, kar jih naredi priljubljen izbor v vročih poletnih mesecih.
