Jablana Gala Brookfield – Sočno in aromatično
Gala Brookfield je novozelandska sorta jablane, ki je bila uvedena v pridelavo leta 1965. S svojimi odličnimi lastnostmi je hitro pridobila priljubljenost med pridelovalci in potrošniki. Plodovi so srednje debeli, z značilno rumenkasto barvo, ki jo prekriva intenzivna rdeča barva, zaradi česar so vizualno zelo privlačni.
Jabolka Gala Brookfield imajo sočno in hrustljavo meso, ki je sladko in prijetno aromatično. To jabolko odlikuje izvrstna kombinacija sladkobe in kislosti, zaradi česar je izjemno okusno in osvežujoče. Plodovi zorejo konec avgusta ali v začetku septembra, kar omogoča hitro dostopnost na trgu. Na voljo so za prodajo od septembra do decembra, kar omogoča uživanje v svežih sadežih skozi jesen.
Gala Brookfield je odlična izbira za ljubitelje sočnih in sladkih jabolk, ki so obenem hrustljava in aromatična. Idealna je tako za uživanje v sveži obliki kot tudi za pripravo sokov, kompote in drugih sadnih izdelkov.
Gojenje breskev
Breskve zahtevajo specifične pogoje za optimalno rast, saj uspevajo le v omejenih podnebnih in talnih razmerah. Najbolj jim ustreza suho podnebje, kar pomeni, da najbolje uspevajo v obalnih in vinogradniških legah, kjer je več sonca in manj vlage. Prav tako imajo raje globoka peščeno-ilovnata tla, ki omogočajo dobro odvodnjavanje.
Lega z nevarnostjo pozebe, težkimi in mokrimi tlemi ali senčni predeli ni primerna za gojenje breskev, saj so te rastline občutljive na mraz. Spomladanske pozebe so še posebej problematične, saj breskve pogosto zacvetijo že marca, in če temperature padejo pod -4 °C, to povzroči poškodbe cvetov, kar vodi v izgubo pridelka.
Za uspešno gojenje breskev je pomembno tudi, da podnebje ne vključuje prekomernih padavin pri temperaturah pod 16 °C, saj vlažni pogoji spodbujajo razvoj glivične bolezni, znane kot breskova kodravost. Za dozorevanje pridelka so potrebne višje temperature, saj breskve najbolje uspevajo v poletni vročini med 20 in 30 °C.
Hranilna sestava breskev
Breskve so izjemno sočen sadež, saj kar 89 % njihovega mesa predstavlja voda. Srednje velika breskev, ki tehta približno 100 g, vsebuje le 46 kilokalorij in skoraj 2 grama prehranske vlaknine. Čeprav breskve ne vsebujejo večjih količin vitaminov ali mineralov, so bogat vir antioksidantov, predvsem antocianinov, ki breskvi dajejo značilno rdečo barvo.
Za optimalno shranjevanje breskev so najboljši pogoji pri temperaturi 0 °C in visoki vlažnosti zraka. Zaradi hitre pokvarljivosti je priporočljivo, da jih porabimo v dveh tednih od nabave. Če jih ne uspemo zaužiti v tem času, jih lahko konzerviramo ali predelamo v različne izdelke, kot so kompoti, marmelade, sokovi, pite in podobno.
Breskve so eden tistih sadežev, brez katerih si poletje težko predstavljamo. So okusne, sočne in zelo osvežilne, kar jih naredi priljubljen izbor v vročih poletnih mesecih.
