Jablana Topaz – Izjemno odporna in aromatična
Sorta Topaz je odporna sorta desertnega jabolka, ki jo je razvil Inštitut za eksperimentalno botaniko na Češkem, zlasti za odpornost proti škrlupu. Zaradi svoje odpornosti na bolezni je Topaz postala ena izmed najbolj cenjenih in priznanih sodobnih sort. Po mnenju strokovnjakov, kot je Orange Pippin, je Topaz ena izmed najboljših sort, ki združuje odpornost z izjemnim okusom.
Plodovi Topaza so drobni do srednje veliki, koža je prepoznavne rdeče oranžne barve, prižasta, kar daje jabolku prelep videz. Meso je sočno, čvrsto in ima rahlo kiselkast okus, kar je značilno za to sorto. Zasnovana je bila za hladnejše podnebje, saj dozori v zadnjih dneh septembra, plodovi pa so na voljo za prodajo od druge polovice oktobra pa vse do marca, kar omogoča dolgo uživanje v svežih sadežih.
Sorta Topaz je križanec dveh priznanih sort, Rubin in Vanda, ki sta združeni v tej sortni vrsti, da bi ustvarili jabolko z odličnimi lastnostmi, kot so odpornost na bolezni in izjemna kakovost okusa. Zelo priljubljena je zaradi svojega edinstvenega okusa, ki vsebuje ravnovesje med kislostjo in sladkostjo, zaradi česar je popolna izbira za ljubitelje svežih, okusnih jabolk.
Obiranje Topaza poteka konec septembra, plodovi pa so primerni za prodajo od oktobra pa vse do pomladi. Ta sorta je nepogrešljiva tako v sadovnjakih kot tudi v trgovinah, saj ponuja vrhunsko kakovost skozi celo sezono.
Gojenje breskev
Breskve zahtevajo specifične pogoje za optimalno rast, saj uspevajo le v omejenih podnebnih in talnih razmerah. Najbolj jim ustreza suho podnebje, kar pomeni, da najbolje uspevajo v obalnih in vinogradniških legah, kjer je več sonca in manj vlage. Prav tako imajo raje globoka peščeno-ilovnata tla, ki omogočajo dobro odvodnjavanje.
Lega z nevarnostjo pozebe, težkimi in mokrimi tlemi ali senčni predeli ni primerna za gojenje breskev, saj so te rastline občutljive na mraz. Spomladanske pozebe so še posebej problematične, saj breskve pogosto zacvetijo že marca, in če temperature padejo pod -4 °C, to povzroči poškodbe cvetov, kar vodi v izgubo pridelka.
Za uspešno gojenje breskev je pomembno tudi, da podnebje ne vključuje prekomernih padavin pri temperaturah pod 16 °C, saj vlažni pogoji spodbujajo razvoj glivične bolezni, znane kot breskova kodravost. Za dozorevanje pridelka so potrebne višje temperature, saj breskve najbolje uspevajo v poletni vročini med 20 in 30 °C.
Hranilna sestava breskev
Breskve so izjemno sočen sadež, saj kar 89 % njihovega mesa predstavlja voda. Srednje velika breskev, ki tehta približno 100 g, vsebuje le 46 kilokalorij in skoraj 2 grama prehranske vlaknine. Čeprav breskve ne vsebujejo večjih količin vitaminov ali mineralov, so bogat vir antioksidantov, predvsem antocianinov, ki breskvi dajejo značilno rdečo barvo.
Za optimalno shranjevanje breskev so najboljši pogoji pri temperaturi 0 °C in visoki vlažnosti zraka. Zaradi hitre pokvarljivosti je priporočljivo, da jih porabimo v dveh tednih od nabave. Če jih ne uspemo zaužiti v tem času, jih lahko konzerviramo ali predelamo v različne izdelke, kot so kompoti, marmelade, sokovi, pite in podobno.
Breskve so eden tistih sadežev, brez katerih si poletje težko predstavljamo. So okusne, sočne in zelo osvežilne, kar jih naredi priljubljen izbor v vročih poletnih mesecih.
