Breskev (Prunus persica)
Breskev je majhno, a zelo cenjeno sadno drevo, ki navdušuje z živorožnatimi cvetovi in sladkimi koščičastimi plodovi. Cveti približno dva tedna pred jablanami, kar pomeni, da je njen cvetni čas eden prvih znakov pomladi. Zorenje plodov poteka od sredine julija (pri zgodnjih sortah) do septembra. V Sloveniji se breskve gojijo predvsem v vinorodnih krajih, saj so med cvetenjem občutljive na nizke temperature.
Breskve so na voljo v številnih sortah, vendar sta najbolj znani bela in rumena breskev. Bela breskev je zgodnejša in bolj sočna, medtem ko rumena breskev odlikuje intenzivnejši okus ter več hranilnih snovi, zaradi česar je izjemno aromatična.
Breskev so v naše kraje prinesli Rimljani v 3. ali 4. stoletju, ki so jo prevzeli od Grkov, ti pa od Perzijcev. Zanimivo je, da so jo dolgo časa imenovali “Perzijsko jabolko”.
Ta sadež ni le okusen, ampak tudi izjemno zdravilen. Vsebuje obilico vitaminov, mineralov in vlaknin, ki pripomorejo k boljšemu zdravju, večji energiji, boljši prebavi, zdravemu srcu in celo nižjemu tveganju za nastanek nekaterih bolezni, vključno z rakom. Idealna izbira za tiste, ki želijo poskrbeti za svoje telo in uživati v naravni sladkosti!
Gojenje breskev
Breskve zahtevajo specifične pogoje za optimalno rast, saj uspevajo le v omejenih podnebnih in talnih razmerah. Najbolj jim ustreza suho podnebje, kar pomeni, da najbolje uspevajo v obalnih in vinogradniških legah, kjer je več sonca in manj vlage. Prav tako imajo raje globoka peščeno-ilovnata tla, ki omogočajo dobro odvodnjavanje.
Lega z nevarnostjo pozebe, težkimi in mokrimi tlemi ali senčni predeli ni primerna za gojenje breskev, saj so te rastline občutljive na mraz. Spomladanske pozebe so še posebej problematične, saj breskve pogosto zacvetijo že marca, in če temperature padejo pod -4 °C, to povzroči poškodbe cvetov, kar vodi v izgubo pridelka.
Za uspešno gojenje breskev je pomembno tudi, da podnebje ne vključuje prekomernih padavin pri temperaturah pod 16 °C, saj vlažni pogoji spodbujajo razvoj glivične bolezni, znane kot breskova kodravost. Za dozorevanje pridelka so potrebne višje temperature, saj breskve najbolje uspevajo v poletni vročini med 20 in 30 °C.
Hranilna sestava breskev
Breskve so izjemno sočen sadež, saj kar 89 % njihovega mesa predstavlja voda. Srednje velika breskev, ki tehta približno 100 g, vsebuje le 46 kilokalorij in skoraj 2 grama prehranske vlaknine. Čeprav breskve ne vsebujejo večjih količin vitaminov ali mineralov, so bogat vir antioksidantov, predvsem antocianinov, ki breskvi dajejo značilno rdečo barvo.
Za optimalno shranjevanje breskev so najboljši pogoji pri temperaturi 0 °C in visoki vlažnosti zraka. Zaradi hitre pokvarljivosti je priporočljivo, da jih porabimo v dveh tednih od nabave. Če jih ne uspemo zaužiti v tem času, jih lahko konzerviramo ali predelamo v različne izdelke, kot so kompoti, marmelade, sokovi, pite in podobno.
Breskve so eden tistih sadežev, brez katerih si poletje težko predstavljamo. So okusne, sočne in zelo osvežilne, kar jih naredi priljubljen izbor v vročih poletnih mesecih.
